Ministri EU podprli dokončno prepoved ruskega plina

Ministri članic Evropske unije (EU), pristojni za energetiko, so danes v Luxembourgu podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028, poroča STA.

Ministri so potrdili izhodišče Sveta za pogajanja, glede na katero bi bil uvoz ruskega plina prepovedan od 1. januarja 2026. Pri tem bi za obstoječe pogodbe, sklenjene pred 17. junijem letos, veljalo prehodno obdobje.

Za kratkoročne pogodbe bi se to izteklo 17. junija 2026, za dolgoročne pa 1. januarja 2028. Od takrat bi torej bil uvoz plina – tako tistega po plinovodih, kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) – popolnoma prepovedan.

Obstoječe pogodbe o dobavi plin iz Rusije bi bilo po pogajalskih izhodiščih sveta mogoče spreminjati le iz zelo ozko opredeljenih operativnih razlogov, spremembe pa ne bi smele voditi v povečanje dobavljenih količin plina. Bi pa veljala izjema za tiste države brez izhoda na morje, “ki so jih prizadele nedavne spremembe dobavnih poti”. Med članicami EU sta v zadnjih mesecih to predvsem Madžarska in Slovaška.

Lažji uvoz plina, ki ni iz Rusije

Izhodišča sveta glede na prvotni predlog Evropske komisije prinašajo tudi nekatere razbremenitve administrativnih postopkov pri uvozu plina, ki ne izvira iz Rusije, v primerjavi s postopki za ruski plin. Ob tem je predviden mehanizem predhodne odobritve.

Za ruski plin bi bilo dokumentacijo za to odobritev treba vložiti vsaj mesec dni pred pritokom plina, za plin od drugod pa najmanj pet dni pred pritokom. Za določene države medtem predhodna odobritev niti ne bi veljala, so v sporočilu za javnost pojasnili v Svetu EU.

Pri pošiljkah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki vsebujejo kombinacijo ruskega in neruskega plina, bi morala dokumentacija razkrivati deleža enega in drugega, uvoz pa bil dovoljen le za LNG neruskega izvora, navaja STA.

Nacionalni načrti za diverzifikacijo dobav

Nastajajoča uredba predvideva, da bodo morale članice pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina. Svet predlaga, da ta zahteva ne bi veljala za tiste države, ki lahko dokažejo, da ruskega plina več ne kupujejo. Podobna ureditev naj bi sicer veljala na področju uvoza ruske nafte.

Svet EU v svojih izhodiščih predvideva že zahtevo po reviziji izvajanja uredbe po dveh letih od njene uveljavitve, obenem pa razjasnjuje tudi člen o začasnem umiku prepovedi uvoza ruskega plina v primerih velikih tveganj za varnost oskrbe.

Slovenija prepoved podpira

Tako imenovani splošni pristop je po pisanju STA v razpravi na zasedanju podprla tudi Slovenija, pri čemer je namestnica slovenske stalne predstavnice pri EU Andreja Viher White poudarila pomen zagotavljanja varnosti dobav energentov in preprečevanja nenadnih skokov cen. Instrumenti, ki jih vključuje predlog uredbe, po njenih navedbah naslavljajo te cilje.

Da Slovenija podpira prepoved, je pred dnevi dejal predsednik vlade Robert Golob. Ni pa jasno, ali ima Slovenija kakšno stališče, kdaj bi jo izvedli.

Zelena luč za začetek pogajanj

Zdaj bo lahko Svet EU začel pogajanja z Evropskim parlamentom, ki je svoje pogajalsko izhodišče sprejel pretekli četrtek. Ta meni, da se lahko vez z Rusijo prekine leto prej, kot predlaga Komisija.

V sprejetem pogajalskem izhodišču se zavzema za prepoved uvoza ruskih fosilnih energentov že s 1. januarjem 2026. Za obstoječe kratkoročne pogodbe o plinu bi izjema veljala do 17. junija 2026, za dolgoročne pa do 1. januarja 2027.

Rusi dobavijo še petino plina in le malo nafte

Pogovori o prepovedi uvoza ruskih energentov tečejo vse od začetka ruskega vojaškega napada na Ukrajino v februarju 2022.

Evropska komisija je maja 2022 objavila strategijo RepowerEU za postopno opustitev uvoza vseh ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027. Da bi nadomestila uvoz ruskega plina, ki je leta 2022 Evropi zagotavljal 40 odstotkov oskrbe, je zagotovila druge dobave. Tako sta bili v prvi polovici letošnjega leta največji dobaviteljici plina Norveška in ZDA.

Čeprav se je količina ruskega plina močno zmanjšala, pa tudi Moskva ostaja pomemben dobavitelj plinovodnega in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v EU, saj je lani še vedno predstavljala 19 odstotkov oskrbe EU. Uvoz LNG se je lani glede na 2021 povečal za 43 odstotkov, kar kaže na to, da je opustitev ruskih energentov trd oreh. Kljub zmanjšanju v zadnjih letih je EU še vedno največji kupec ruskega plinovodnega plina in tudi LNG, za plin Bruselj do danes ni uvedel sankcij.

Je pa uvedel sankcije za premog in nafto. Tako je decembra 2022 Komisija prepovedala uvoz ruske surove nafte, februarja 2023 pa še rafiniranih naftnih proizvodov. Pri nafti se je delež ruskih dobav od 2021 do 2024 zmanjšal s 27 odstotkov na 3 odstotke. Prepovedala je tudi uvoz ruskega premoga.

Madžarska in Slovaška proti prepovedi

Nekatere države članice, zlasti države brez izhoda na morje, kot sta Madžarska in Slovaška, sankcijam in tudi zadnjemu predlogu dokončne prepovedi uvoza ruskih energentov nasprotujejo.

Obe članici imata finančne koristi tako od uvoza ruskega plina za lastne potrebe kot tudi od tranzita plina prek ozemlja obeh držav. Tako madžarski premier Viktor Orban kot slovaški premier Robert Fico veljata tudi za politika, ki imata tesne politične vezi z Moskvo.

Madžarska in Slovaška ostajata daleč največja kupca ruskih energentov.

Na drugi strani ameriški predsednik Donald Trump Evropo že dlje časa javno poziva, da mora nehati kupovati ruske energente.

Danski minister: Odločitev o prepovedi uvoza ruskega plina v EU šele začetek

Danski minister: Odločitev o prepovedi je šele začetek

Z današnjo odločitvijo ministrov za energetiko o prepovedi uvoza ruskega plina v EU z letom 2028 se delo na področju zagotavljanja cenovno dostopne energije šele dobro začenja, pa je danes v Luxembourgu poudaril danski minister Lars Aagaard. Dodal je, da je cilj, da bi dogovor s parlamentom o prepovedi ruskega plina dosegli do konca leta.

“Danes smo se odločili, da končamo uvoz ruskega plina v EU. To je zelo pomembna odločitev, vendar pa evropski državljani, industrija in države ne morejo sprejeti prihodnosti, v kateri ne bodo imeli dostopa do energije po dostopnih cenah,” je Aagaard povedal, potem ko so ministri za energetiko držav članic podprli predlog za popolno prepoved uvoza plina iz Rusije v EU z letom 2028.

Tako delo po njegovih besedah še ni končano. Kot je dejal, je treba delati na strategiji za elektrifikacijo evropskega gospodarstva in med drugim vzpostaviti integriran evropski trg z elektriko, ki bo omogočil proizvodnjo razogljičene električne energije po dostopnih cenah.

Z evropskim komisarjem za energetiko Danom Joergensenom sta se strinjala, da je več doma proizvedene električne energije iz obnovljivih virov tudi rešitev za zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv na splošno. EU namreč v povprečju še vedno uvaža za več kot 400 milijard evrov fosilnih goriv letno, kar ni dobro niti iz varnostnega niti iz ekonomskega vidika, je povedal Joergensen.

Poleg tega je treba po komisarjevih besedah diverzificirati dobave fosilnih goriv, ki jih bodo države članice še potrebovale, in zmanjšati porabo energije.

Izvažajo, a po precej nižji ceni

Od začetka vojne v letu 2022 je EU od Rusije kupila za 215 milijard fosilnih energentov (poleg plina in nafte še premog), s čimer se uvršča na drugo mesto. Prva je Kitajska, ki je za nakupe namenila 278 milijard evrov, kažejo podatki Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA), ki spremlja fizične in finančne tokove ruskih fosilnih goriv.

Septembra so bili sicer mesečni prihodki Rusije od izvoza fosilnih goriv 546 milijonov evrov na dan, kar je najnižja vrednost od začetka invazije na Ukrajino. Čeprav se je glede na september 2022 količinski izvoz zmanjšal le za pet odstotkov, so prihodki usahnili za polovico. To kaže na to, da Rusija energente sicer izvaža v primerljivih količinah kot pred vojno, a po precej nižji ceni.